APDEJT.si

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so izvedli tri zračne spuste s skupno 25 tonami humanitarne pomoči v Gazo. Medtem pa se Gaza, zaradi izraelske ofenzive in omejitev pri dostavi pomoči, vse bolj približuje množični lakoti, kjer ni na voljo ničesar za nakup.

Papež Leon XIV. je med angelusom na Trgu sv. Petra obsodil "grozno humanitarno situacijo v Gazi", kjer je civilno prebivalstvo "zdrobljeno od lakote" in izpostavljeno nasilju ter smrti. Poudaril je, da je lakota v Gazi presegla kritično točko, kar kažejo poročila o ljudeh, ki dneve ne jedo. Papež je tudi pozval k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

V Gazi tisoče otrok, vključno z 40.000 dojenčki, umira zaradi lakote in podhranjenosti, saj jim primanjkuje mleka in osnovne humanitarne pomoči. Hamasovo vodstvo Gaze je opozorilo, da bi lahko v kratkem umrlo več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Medtem ko Izrael trdi, da distribuira pomoč, poročila kažejo na obupne razmere, kjer so bile kot posledica izraelskega blokadnega režima doslej zabeležene smrti 127 oseb, od tega 85 otrok. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad blokado pomoči, ki vodi v katastrofalne humanitarne posledice.

Georges Ibrahim Abdallah, obsojen zaradi sodelovanja pri umorih ameriških in izraelskih diplomatov v Parizu leta 1982, je bil po skoraj 41 letih zapora izpuščen in se je v petek, 25. julija, vrnil v Libanon. Njegova izpustitev je bila odredena s strani pariškega sodišča. Libanonski aktivist je bil v Franciji najdlje zaprti politični zapornik. V Libanonu ga je sprejel Hezbollah, ki ga pozdravlja kot junaka.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da bi bilo priznanje Palestine brez dejanskega obstoja palestinske države lahko kontraproduktivno. Njena izjava sledi napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bo Francija uradno priznala palestinsko državo septembra. Meloni je potrdila, da Italija ne bo sledila Franciji v tem koraku, in poudarila svoje pomisleke glede morebitne škodljivosti takšne poteze.

Ameriški marinec Dahud Hanid Ortiz, ki je bil v Caracasu obsojen za tri umore, izvršene v Madridu leta 2016, je bil po zamenjavi zapornikov med ZDA in Venezuelo izpuščen v Severni Ameriki. Medtem ko je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello obtožil ZDA, da so zahtevale njegovo izpustitev, viri navajajo, da je bila njegova izpustitev povod za nelagodje v ameriškem State Departmentu, saj Ortiz nikoli ni bil na seznamu, ki ga je Trumpova administracija predložila Venezueli. The Washington Post je poročal, da je bila njegova izpustitev v nasprotju z uradnimi navedbami, kar kaže na zapletenost zadeve.

Združene države so obtožile Hamas, da je prekinil pogajanja o premirju v Gazi, in pozvale Izrael, naj "dokonča delo", ki ga je začel z vstopom v centralni del Gaze. Medtem je izraelski zunanji minister ostro kritiziral odločitev francoskega predsednika Macrona, češ da je ta "nagrada za Hamas" in "poskus vsiliti Izraelu grožnjo njegovi varnosti".

Za konec tedna, ki se je začel 25. julija 2025, so bile objavljene napovedi Mhoni Vidente. Poleg tega je bila predstavljena "Mesa de Periodistas" z dne 25. julija 2025, ki je ponudila globoke in drugačne analize za pripravo na dogodke.

Vlada predsednika Nicolása Madura je ostro obsodila izraelska vojna dejanja v Gazi in pozvala k ukrepom Združenih narodov. Medtem je venezuelski državni tožilec razkril, da so bili venezuelski državljani, pridržani v Salvadorju v centru CECOT, deležni mučenja in zlorab.

Iran in tri evropske države (Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo) so v Istanbulu zaključili prva pogajanja o iranskem jedrskem programu po vojni z Izraelom junija. Pogovori so se osredotočali na morebitno ponovno uveljavitev sankcij ZN proti Iranu, predvidenih v sporazumu iz leta 2015, ki omogoča obnovo kazenskih ukrepov v primeru neupoštevanja dogovora.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Upokojeni brazilski general je vrhovnemu sodišču potrdil, da je pripravil dokument, ki je predvideval atentat na predsednika Lulo da Silvo, v okviru sodnega postopka proti bivšemu predsedniku Bolsonaru zaradi državnega udara. Medtem je predsednik Lula ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v brazilske strateške vire, kot sta litij in niobij, ki so v lasti brazilskega ljudstva.

Kremlj je izrazil dvom o možnosti, da bi Rusija in Ukrajina dosegli sporazum v času, ki ga je postavil Trump, saj so stališča obeh strani "diametralno nasprotna". Zaradi tega naj bi bil vrh Putin-Zelenski v avgustu malo verjeten. Poleg tega je Kremlj opozoril na dejanja Natovih sil, ki naj bi simulirala obsežno agresijo proti Rusiji, vključno s stalnim opazovanjem podmornic v bližini ruskih meja.

Predsednik Francije Emmanuel Macron je napovedal priznanje palestinske države na septembrskem zasedanju Generalne skupščine ZN. To potezo je pozdravila Palestinska avtonomija, saj se bo Francija tako pridružila drugim zahodnim državam. Venezuelas predsednik Maduro je prav tako izrazil hvaležnost Macronu in poudaril nujnost mirovne konference. ZDA so se ostro odzvale na francosko odločitev, ameriški državni sekretar Marco Rubio je potezo označil za "nebrzdano" in izrazil prepričanje, da to priznanje "podpira Hamas".

Več kot 250 venezuelskih migrantov, ki jih je ameriška administracija Donalda Trumpa marca izgnala in so bili pridržani v salvadorskem zaporu najvišje varnosti, je poročalo o hudih zlorabah. Po navedbah prič so jih izpustili v petek v okviru dogovora med Venezuelo, ZDA in Salvadorjem. Medtem je ameriška funkcionarka zanikala, da bi se pogajanja o licencah za Chevron odvijala v okviru izmenjave zapornikov, čeprav so poročila nakazovala, da naj bi Trumpova administracija odobrile nove, omejene licence za podjetja, povezane z venezuelsko naftno družbo PDVSA.

Združene države Amerike so pozvale venezuelskega predsednika Nicolása Madura k izpustitvi vseh političnih zapornikov in opozorile, da bo venezuelska vlada "vedno plačala visoko ceno" za samovoljne aretacije in represijo. Medtem je Venezuela izjavila, da bo branila svojo suverenost, potem ko je prestregla panamsko ladjo v bližini območja, ki ga zahteva zase. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je poudaril, da bodo sprejeti vsi ukrepi za obrambo suverenosti države. Poleg tega je bilo omenjeno, da je bila diplomatska pot dialoga ključna pri reševanju Venezuelcev v Salvadorju, pri čemer je predsednik poudaril, da je vlada neposredno komunicirala z ZDA, ne pa s predsednikom Salvadorja.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila tožbo zoper mesto New York zaradi njegovih politik »svobodnega mesta« (sanctuary city). Vlada trdi, da te politike ovirajo zvezno izvrševanje imigracijskih zakonov in so prispevale k nedavnemu streljanju na carinskega uslužbenca. Tožba, ki jo je vložilo Ministrstvo za pravosodje, obtožuje mestne oblasti, da sodelujejo pri zaščiti migrantov in diskriminirajo varnostne sile. New York je namreč eno od tako imenovanih »svobodnih mest«, kjer policija lahko zavrne sodelovanje s predstavniki imigracijskih oblasti, če nimajo sodnega naloga ali naloga za aretacijo.

Kolumbija in Venezuela sta podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev "binacionalnega območja miru, enotnosti in razvoja" ob njuni skupni meji. Ta pobuda je naletela na ostro kritiko s strani nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja, ki jo je označil za "nesprejemljivo" in kot korak k "izročitvi države mednarodni kriminaliteti". Uribe je zlasti izrazil svoje nasprotovanje dogovoru o ustanovitvi obmejnega gospodarskega območja, ki ga je sklenila sedanja vlada.

Voditelji Evropske unije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Sveta EU Charles Michel, so se srečali s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Slednji je pozval EU k večjemu medsebojnemu zaupanju, še posebej v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti. Xi je poudaril, da so odnosi med Kitajsko in EU v kritičnem trenutku ter je Evropo pozval k strateško pravilnim odločitvam, ki naj se ne bi preveč nagibale k interesom ZDA. Srečanje je potekalo v kontekstu pritiskov EU na Kitajsko glede njene vloge v konfliktu z Rusijo.

Izraelski minister za dediščino Amihai Ben-Eliyahu je izjavil, da bo celotna Gaza postala judovska in da ni treba skrbeti za lakoto. Poudaril je, da nobena država ne hrani svojih sovražnikov in da je cilj izgnati Palestince. Premier Benjamin Netanyahu pa je ponovil, da Izrael ne bo sprejel pogojev za predajo Hamasa. Medtem so palestinske oblasti označile izraelsko pripojitev Zahodnega brega za vojno napoved, Evropska komisija pa je to označila za nezakonito dejanje, ki krši mednarodno pravo.